3. Virusi

Virusi se obnašajo podobno kot intracelularne bakterije, kajti tudi oni se skrivajo v celicah in lahko na ta način neopaženo povzročajo kronična obolenja. V nasprotju z bakterijami, proti virusom antibiotiki ne pomagajo, tako da smo pri infekciji od vsega začetka odvisni le od svojega imunskega sistema.

Vsi vemo, da ima skoraj vsakdo (oziroma 99 %) med nami v telesu viruse herpesa. Vendar kljub temu hepres ne izbruhne pri vseh. Tako je od našega imunskega sistema, predvsem intracelularnega imunskega sistema, odvisno ali se prisotnost virusov kažejo z akutnimi simptomi ali ne.

Pri oslabljenem imunskem sistemu lahko dotlej obvladovani virusi izbruhnejo. V takšnem primeru govorimo o reaktivaciji virusnega obolenja. Če se ti virusi reaktivirajo, to pomeni, da znova postanejo aktivni v telesu in v celicah in da se celice še dodatno okužijo.

Pri avtoimunskih obolenjih najpogosteje opažamo reaktivacijo naslednjih virusov: EBV (virus Epstein-Barr), CMV (citomegalovirus), Herpes Zoster (virus noric), Herpes Simplex, virus ošpic, virus mumpsa.

Tovrstnih kroničnih intracelularnih virusnih okužb v navadnem laboratoriju žal ni mogoče ugotoviti, po analogiji z intracelularnimi bakterijami, in tako okužbe skoraj vedno ostanejo neugotovljene. Edina možnost je analiza krvi v specializiranem laboratoriju v tujini.