6. Vitamini in minerali

Zaradi vedno slabših živil in na splošno slabših prehranjevalnih navad danes skoraj vsi ljudje trpijo za pomanjkanjem vitaminov in mineralnih snovi. Pod imenom »zakisanost« postaja ta spremljevalni dejavnik vse bolj znan. Vsak oboleli bi si moral zakisanost sam meriti, kar je enostavno s testnimi lističi za merjenje pH v urinu. Ravno pri avtoimunskih obolenjih namreč vedno znova doživljam drastičen dvig kislosti v telesu, ki je bistveno pripomogel k izbruhu obolenja.

Vendar ne gre le za zakisanost, gre tudi za pomanjkanje življenjsko potrebnih snovi nasploh. Med minerali najpogosteje primanjkujejo selen, cink, magnezij in kalij. Tega primanjkljaja pri običajni preiskavi krvi v serumu ni moč ugotoviti, ker obstaja le v celici. Da pa se s tako imenovano analizo polne krvi ta primanjkljaj ugotoviti. V Sloveniji takšnih preiskav ne ponujajo, celo v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru ne. Na ta način ostajajo tovrstni drastični primanjkljaji pogosto neugotovljeni.

Med vitamini nam posebej primanjkuje vitaminov iz skupine B. Stanje vitaminov B1, B2, B3, B5, B6, B9 in B12 bi morali preiskovati redno. Vitamini B so pomembni za intracelularne celične funkcije, zlasti za živčni sistem. Tako ravno pri avtoimunskih boleznih pogosto naletimo na zelo močno pomanjkanje vitamina B.

Če primanjkuje življenjsko pomembnih vitaminov B ali mineralov, pomeni to za celice stres, ker ne morejo več zadovoljivo delovati. Pri tem je celici vseeno, ali do stresa pride na podlagi spremenjenega hormonskega sistema ali zaradi pomanjkanja vitalnih snovi. Posledica za pacienta je vselej enaka. Naše celice obolijo, nakar jih napade imunski sistem; pride torej do avtoimunske reakcije.